O Vegizavru

VEGIZAVER se je zgodil popolnoma spontano. Naša čudovita pot veganstva je naletela na oviro, ki se ji reče “šolska prehrana”. Črička sta prihajala iz šole lačna, z glavoboli in popolnoma brez energije. Seveda v šoli ne nudijo veganske prehrane, vendar tudi vegetarijanska ni prišla dalje od polpetov, njokov, ribjih palčk, morskih rižot, sirovih in smetanovih omak. Zato sta izrazila željo, da bi jima mami zjutraj skuhala in bi si hrano nosila s seboj. In tisto novo šolsko leto je prineslo točno to. Vstajanje ob 5.30h in “akcija kuhalnica” se začne. Dobra glasba, dobre vonjave in juhuhu, kosilo je že tu. Ko je gotovo, ga hitro spakiramo v steklene posodice, preložimo v izolirno torbo in hrana je za čas šolskega kosila prave temperature, da se jo poje. Veselje neskončno. Otroka srečna. Mami in ati pa tudi … juhuhu, VEGIZAVER je tu!

Na tej čudoviti poti pa smo se znašli iz več razlogov. Glavni je bil ta, da črička v resnici nikoli nista marala mesa in mlečnih izdelkov, sploh mali čriček je po duši presnojedec. Zato je bilo treba čarati in kreirati obroke, brez mesa, mlečnih izdelkov in jajc, da sta črička sploh jedla. Potem pa se je zgodil še ogled filma “The best speach you will ever hear” aktivista Garya Yourofskega. In odločilni stavek zame, kot mamo: “bil sem že v mnogih klavnicah in slišal sem krike živali, ki so jih peljali na zakol. A krik mame krave, kateri so odvlekli komaj rojenega otroka je bil najhujši krik kar sem jih kadarkoli slišal!” No, to pa je bil udarec direktno v dušo in srce. Takrat se mi je posvetilo zakaj sem imela cel čas občutek, da z vegetarijanstvom ne naredim dovolj. Zato! Zaradi otrok, mojih in živalskih ter zaradi zemlje, ki umira pod težo mesne in mlečne industrije. Odločitev je bila sprejeta v sekundi, poti nazaj ni bilo. Se pa je pojavilo obžalovanje, da se to ni zgodilo že prej. Sva pa zato ponosna na najina črička, ki to nosita v sebi že od rojstva in sta še nama pomagala pokukati izven okvirov.

Sedaj smo tukaj, uživamo, kuhamo, pečemo, si izmišljujemo nove jedi in okuse, hkrati pa tudi poskušamo osveščati. Upamo, da koga navdušimo nad tem čudovitim načinom življenja, ki ne škoduje nikomur. Ker, vsako življenje je dragoceno.

Dobrodošli!